Oprema
OSNOVNA OPREMA
Za začetek vadbe bosta zadostovala udobna trenerka in par telovadnih copat. Za ostalo opremo bo treba potem poskrbeti postopoma.
Rokavice. Za začetek bo dovolj, če nabavite podložene, zimske rokavice, kasneje bi bilo pametno razmisliti o nakupu z gosto peno podloženih sabljaških, ali pa kar rokavic, ki se uporabljajo za lacrosse. So lahke, ne ovirajo gibanja prstov in zapestja in pri lažjem kontaktu nudijo dokaj dobro zaščito. Najboljšo zaščito seveda predstavljajo železne rokavice, ki pa so težke in se je nanje treba navaditi.
Čeprav večina ljudi, ki se danes ukvarjajo z evropskimi zgodovinskimi borilnimi veščinami in tudi s Kunst des fechtens, uporablja pri vadbi navadne telovadne copate, priporočamo uporabo copat s tankimi podplati in predvsem brez pete, kakršne se uporabljajo pri celi vrsti borilnih športov. Gibanje je namreč pri vsaki borilni veščini izjemnega pomena in uporaba copat z debelimi podplati in podloženo peto seveda vpliva na način gibanja. Način izvajanja postopkov opisanih v srednjeveških borilnih priročnikih, Fechtbucher, zahteva gibanje, ki ga je mnogo laže osvojiti v obutvi, ki je kar najbolj podobna tisti, ki so jo nosili v času nastanka priročnikov.
Med nujno zaščitno opremo vsekakor sodi tudi sabljaška maska. Pri vadbi Kunst des fechtens pridejo v poštev le t. i. trenerske maske (couching mask) z mrežo, ki vzdrži pritisk 1600 Nw. Zelo koristna je tudi nabava ali izdelava usnjene zaščitne prevleke za masko, kakršno najdemo med opremo za športno sabljanje, ki jo enostavno nataknemo nanjo, na zaščitno prevleko pa je potem treba prišiti še podloženo pravokotno vrečo, ki ščiti zadnji del glave. Zelo dobre so tudi Allstarove maske, zanje pa je mogoče nabaviti tudi dodatno zaščitno prevleko, ki ščiti tudi vrat, zadnji del glave in ramena in ki jo izdelujejo člani slovaške skupine Trnavsky šermiarski cech. Pri uporabi te zaščite tudi ni potrebna dodatna zaščita vratu, kot je denimo hokejski ščitnik. Njihov izdelek se bo sicer marsikomu zdel malce drag, vendar pa se s takim stroškom lahko uspešno izognemo raznovrstnim poškodbam, kar gotovo odtehta relativno visoko ceno. Sicer pa izdeluje Allstar tudi zaščitne prevleke, ki so prilagojene našim potrebam, kar pomeni, da ščitijo tudi zadnji del glave, primerne pa so tudi za maske Leona Paula.
Moškim bo prav prišel suspenzor, dekletom plastičen ščitnik za prsi, oz prsni koš,, kakršen se uporablja pri športnem sabljanju in ga je mogoče naročiti preko spleta. Ščitnik za prsni koš seveda tudi moškim ne bo škodil.
Zelo koristen je tudi hokejski ščitnik za vrat, ki obenem ščiti tudi zgornji del prsnega koša. Vratna zaščita na sabljaški maski namreč ni namenjena obrambi pred dolgim mečem, pač pa pred mnogo lažjim in upogljivim športnim orožjem. Glava in vrat pa seveda spadata med najpogostejše tarče napada, zato je prav, da za njuno zaščito poskrbimo kar najbolje.
Ščitniki za podlakti in komolce so tudi izredno priporočljivi, saj je brez njih skoraj nemogoče vaditi postopke z bodalom. Zadostujejo ščitniki, ki jih izrežemo iz kosa debelejšega usnja (3 mm krupon oz. debelejša gladka ali mastna kravina) in jih z usnjenimi ali tekstilnimi vezalkami namestimo na podlakti.
Za prosti boj ( sparring ) – še posebej, če zanj uporabljamo jeklene meče – je seveda potrebna boljša zaščita. V poštev pridejo podloženi jopiči iz več plasti tkanine (t. i. gambezoni), preko katerih pa si lahko nadenemo tudi zaščitno hokejsko opremo ali kakšno drugo primerno zaščito.
Glede orožja: dolgi meč – če je le mogoče naj ima dovolj dolg ročaj, da se ga da držati z obema rokama, ne da bi morali držati za glavič meča (dolžina ročaja 25 – 30 cm). Dolžina rezila naj bo prilagojena višini posameznika (170 cm visokemu mečevalcu bo najbrž odgovarjalo rezilo dolgo približno 90 cm, 190cm visok človek, pa bo potreboval rezilo, ki bo dolgo najmanj 100 cm, raje pa še malo več in to brez konice, ki je vadbeni meč seveda ne sme imeti). Vsekakor priporočamo, da se začetnik pogovori z ostalimi, ki mu bodo na podlagi svojih izkušenj rade volje svetovali.
Nekaj malega zaščitne opreme (maske) in lesene simulatorje mečev in bodal imamo tudi v društvu in jih lahko damo na razpolago začetnikom brez lastne opreme. Seveda pa pričakujemo, da bodo tisti, ki se bodo odločili za resno vadbo, osnovno opremo kar najhitreje nabavili sami.

